Nič več učenja nemških pridevniških končnic na pamet! Z eno samo zgodbo jih boste končno dojeli.
Ko pomislite na nemščino, kaj vas najbolj spravlja ob živce?
Če je vaš odgovor "pridevniške končnice", čestitam, niste edini. Te končnice, ki se kot nočna mora spreminjajo glede na spol, število in sklon samostalnika, so za marsikaterega začetnika prva resna ovira, ki mu vzame voljo do učenja.
Vsi smo to doživeli: ob zapleteni tabeli sklanjatev smo se praskali po glavi in se na pamet učili, a že prvi stavek je bil napačen.
Kaj pa če vam povem, da se nemških pridevniških končnic sploh ni treba učiti na pamet? Za njimi stoji zelo pametno, celo elegantno "pravilo sodelovanja v delovnem okolju".
Danes bomo z enostavno zgodbo popolnoma razjasnili to logiko.
Zaposleni, ki "bere šefove misli"
Predstavljajte si, da je vsak samostalniški stavek v nemščini majhna ekipa z jasno razdeljenimi vlogami.
- Člen (der, ein...) = Šef
- Pridevnik (gut, schön...) = Zaposleni
- Samostalnik (Mann, Buch...) = Projekt
V tej ekipi ima zaposleni (pridevnik) samo eno ključno nalogo: dopolnjevati informacije.
Glavna naloga šefa (člena) je pojasniti ključne informacije o projektu (samostalniku) – torej njegov "spol" (moški/srednji/ženski) in "sklon" (vloga v stavku).
Zaposleni (pridevnik) je zelo "razumevajoč" in bo najprej preveril, koliko dela je šef že opravil, šele nato se bo odločil, kaj mora storiti sam.
Ko razumemo to izhodišče, si poglejmo tri pogoste "scenarije iz delovnega okolja".
Scenarij ena: Šef je super-kompetenten (šibka sklanjatev)
Ko se v ekipi pojavi določeni člen (kot so der, die, das), je to enako, kot da bi prišel super-kompetenten šef z jasnimi navodili.
Poglejte:
- der Mann: Šef vam jasno pove, da je projekt "moškega spola, v prvem sklonu".
- die Frau: Šef vam jasno pove, da je projekt "ženskega spola, v prvem sklonu".
- das Buch: Šef vam jasno pove, da je projekt "srednjega spola, v prvem sklonu".
Šef je jasno podal vse ključne informacije, kaj mora torej storiti zaposleni (pridevnik)?
Nič! Lahko si oddahne.
Dovolj je, da na koncu simbolično doda -e ali -en, s čimer sporoči "prejeto in potrjeno", in delo je opravljeno.
Der gut_e_ Mann liest. (Tisti dober moški bere.)
Ich sehe den gut_en_ Mann. (Vidim tistega dobrega moškega.)
Ključno pravilo: Šef je močan, jaz sem šibek. Ko šef poda vse informacije, zaposleni uporabi najenostavnejšo končnico. To je tako imenovana "šibka sklanjatev". Preprosto, kajne?
Scenarij dva: Šefa danes ni (močna sklanjatev)
Včasih v ekipi sploh ni šefa (člena). Na primer, ko govorite o nečem posplošenem:
Guter Wein ist teuer. (Dober vino je drag.)
Ich trinke kaltes Wasser. (Pijem mrzlo vodo.)
Šefa ni, nihče ne posreduje informacij o "spolu" in "sklonu" projekta, kaj storiti?
Takrat mora zaposleni (pridevnik) stopiti v ospredje in prevzeti vso odgovornost! Ne le, da mora opisati projekt, temveč mora tudi jasno prikazati vse ključne informacije (spol in sklon), ki jih šef ni podal.
Zato boste ugotovili, da v primeru "odsotnosti šefa" končnice zaposlenega (pridevnika) izgledajo skoraj enako kot pri "super-kompetentnem šefu" (določnem členu)!
- der → guter Wein (moški spol, prvi sklon)
- das → kaltes Wasser (srednji spol, četrti sklon)
- dem → mit gutem Wein (moški spol, tretji sklon)
Ključno pravilo: Šefa ni, jaz sem šef. Brez člena mora pridevnik uporabiti najmočnejšo končnico in dopolniti vse informacije. To je "močna sklanjatev".
Scenarij tri: Šef je nejasen (mešana sklanjatev)
Prihaja najbolj zanimiv scenarij. Ko se v ekipi pojavi nedoločni člen (kot sta ein, eine), je to enako, kot da bi prišel šef, ki govori napol in je nekoliko nejasen.
Na primer, šef reče:
Ein Mann... (Neki moški...)
Ein Buch... (Neka knjiga...)
Problem je: samo iz besede ein ne morete 100% določiti, ali gre za moški spol v prvem sklonu (der Mann), ali za srednji spol v prvem/četrtem sklonu (das Buch). Informacije so nepopolne!
Takrat mora "razumevajoč" zaposleni (pridevnik) priskočiti na pomoč.
Natančno bo dopolnil informacije tam, kjer so šefove informacije nejasne.
Ein gut_er_ Mann... (Šefov "ein" je nejasen, zaposleni z -er dopolni informacijo o moškem spolu.)
Ein gut_es_ Buch... (Šefov "ein" je nejasen, zaposleni z -es dopolni informacijo o srednjem spolu.)
Vendar v primerih, ko so druge informacije jasne, na primer pri tretjem sklonu einem Mann, je šefova končnica -em že podala dovolj informacij, tako da zaposleni spet lahko "počiva":
mit einem gut_en_ Mann... (Šefov "einem" je jasen, zaposleni uporabi preprosto -en.)
Ključno pravilo: Kar šef ne pove jasno, dopolnim jaz. To je bistvo "mešane sklanjatve" – posreduje se le, ko je nujno potrebno, in se dopolni manjkajoče informacije nedoločnega člena.