Zakaj vedno pozabite besede, ki ste se jih naučili? Ker je bil vaš način učenja jezika od samega začetka napačen.

Deli članek
Predviden čas branja 5–8 min

Zakaj vedno pozabite besede, ki ste se jih naučili? Ker je bil vaš način učenja jezika od samega začetka napačen.

Ste že kdaj doživeli kaj takšnega?

Porabili ste več večerov, da ste si končno zapomnili dolg seznam besed. A čez nekaj dni so izginile iz vašega spomina, kot da jih nikoli ni bilo. Obkljukavate naloge v aplikacijah, pridno študirate iz knjig, vendar se učenje jezika zdi kot dolivanje vode v luknjasto vedro – veliko truda, z malo ali nič učinka.

Zakaj je tako? Ali so naši možgani kot odraslih "zarjaveli"?

Niti eno. Problem je v tem, da smo se jezika ves čas učili na napačen način.

Ne berite več le receptov, ampak se lotite kuhanja!

Predstavljajte si, da se želite naučiti kuhati določeno jed. Boste le držali kuharsko knjigo v rokah in si znova in znova ponavljali besede kot so "nareži, blanširaj, karameliziraj, duši", ali pa boste stopili v kuhinjo in poskusili sami?

Odgovor je očiten. Šele ko boste sami narezali meso, občutili temperaturo olja in zavohali aromo sojine omake, se bosta vaše telo in možgani zares "naučila" kuhati to jed. Ko boste kuhali naslednjič, morda ne boste več potrebovali niti recepta.

Enako velja za učenje jezika.

Vedno mislimo, da je učenje jezika le "pomnjenje besed" in "učenje slovnice", kot bi brali recept, ki ga nikoli ne bi uresničili. Vendar bistvo jezika ni znanje, ampak spretnost – spretnost, ki zahteva celostno vključenost.

Zato se otroci tako hitro učijo jezika. Oni se ne "učijo", ampak se "igrajo". Ko mama reče "objemi", iztegnejo roke; ko očka reče "ne smeš", potegnejo ročice nazaj. Vsaka beseda je tesno povezana z določenim dejanjem, z resničnim občutkom.

Oni "kuhajo" s telesom, namesto da bi z očmi "brali recepte".

Vaši možgani raje pomnijo, ko ste v gibanju

Znanost nam pravi, da naši možgani niso "kartoteka" za shranjevanje besed, temveč "mreža", sestavljena iz neštetih povezanih nevronov.

Ko besedo "jump" (skočiti) berete le v mislih, se v možganih pojavi le šibek signal. Ko pa med branjem "jump" tudi zares skočite, je situacija povsem drugačna. Hkrati se aktivirajo vaši vidni, slušni in motorični korteks, ki skupaj stkejo močnejšo in trdnejšo mrežo spomina.

To dejanje je kot polaganje "avtoceste" na pot spomina – informacije se prenašajo hitreje in jih je težje pozabiti.

Zato boste morda po mnogih letih pozabili kakšen verz, a nikoli ne boste pozabili, kako voziti kolo. Kajti vožnja kolesa je mišični spomin, vtisnjen v vaše mišice in živce.

Kako se učiti jezika kot "kuhanja"?

Dobra novica je, da ima vsak izmed nas to močno sposobnost učenja. Zdaj jo morate le ponovno prebuditi.

Pozabite na dolgočasne sezname besed in poskusite te metode:

  1. Besede "odigrajte": Ko se učite "open the door" (odpri vrata), resnično naredite gib odpiranja vrat; ko se učite "drink water" (pij vodo), vzemite kozarec in se napijte. Spremenite svojo sobo v interaktivni oder.
  2. Igrajte "Simon pravi": Poiščite prijatelja in igrajte igro "Simon pravi" v jeziku, ki se ga učite. Na primer: "Simon pravi, dotakni se nosu." To ni le zabavno, ampak vam omogoča tudi hiter odziv podzavestno.
  3. Pripovedujte zgodbe z gibanjem: Ko se učite novo zgodbo ali dialog, jo poskusite uprizoriti s pretirano govorico telesa. Ugotovili boste, da si boste tako zapomnili zaplet in besede izjemno trdno.

Ključna je ena stvar: vključite svoje telo.

Ko jezik spremenite iz "mentalnega dela" v "celostno telesno aktivnost", boste ugotovili, da ni več breme, ampak užitek. Pomnjenje ne bo več zahtevalo truda, ampak se bo zgodilo naravno.

Seveda, ko boste s telesom obvladali osnovne besede in občutke, je naslednji korak, da jih uporabite v resničnem pogovoru. Kaj pa, če nimate jezikovnega partnerja?

Takrat vam lahko tehnologija zelo pomaga. Aplikacije za klepet, kot je Intent, imajo vgrajeno sprotno prevajanje z umetno inteligenco, kar vam omogoča nemoteno komunikacijo z ljudmi po vsem svetu. Drzno lahko uporabite besednjak in dejanja, ki ste se jih ravnokar naučili; tudi če se zmotite, vas bo druga oseba razumela s pomočjo prevoda, vi pa boste takoj videli najbolj pristen izraz. To jezikovno vajo spremeni iz stresnega "izpita" v sproščen in zabaven pogovor.

Zato ne jamrajte več, da imate slab spomin. Nimate slabega spomina, le uporabljate napačno metodo.

Od danes naprej ne bodite več "kulinarični kritik" jezika, ki le gleda in nič ne dela. Stopite v "kuhinjo" in se lotite "kuhanja" svojega novega jezika. Presenečeni boste, kako dobro se znajo vaši možgani "učiti".