Morda se jezikov učite narobe že od samega začetka

Mnogi od nas smo to že izkusili: leta smo porabili za učenje angleščine, si zapomnili nešteto besed, pa smo ob srečanju s tujcem znali reči le 'How are you?'. Ali pa, vedno smo mislili, da se je jezika treba začeti učiti z 'Dober dan' in 'Hvala', da bi se lahko pogovarjali z domačini ali potovali.

Kaj pa, če vam povem, da obstaja močnejši način učenja, ki ne teži k 'tekočemu pogovoru', ampak jezik obravnava kot ključ za odklepanje sveta, ki vas resnično navdušuje?

Danes bi z vami rad delil zgodbo. Glavni junak zgodbe je tajvanski doktorski študent, ki v Nemčiji raziskuje bizantinsko zgodovino. Za svoje raziskovanje se je 'prisilil', da je postal 'dešifrator' nemščine, francoščine, stare grščine in latinščine.

Učenje jezikov kot detektivska igra

Predstavljajte si, da ste vrhunski detektiv, ki prevzema tisočletni nerešeni primer – skrivnost vzpona in padca Bizantinskega cesarstva.

Primer je preveč star, vse originalne listine (prvobitni zgodovinski viri) pa so napisane v dveh starih šifrah (stara grščina in latinščina). Da bi razumeli te prvobitne dokaze, se morate najprej naučiti razvozlati ti dve šifri.

Še bolj zapleteno je, da so v zadnjih sto letih ta primer raziskovali tudi nekateri najboljši detektivi na svetu (sodobni znanstveniki). V svojih maternih jezikih – nemščini in francoščini – so zapisali ogromno analitičnih zapiskov. Njihove raziskave so ključni namigi za rešitev primera, ki se jim preprosto ne morete izogniti.

Kaj storiti?

Edini način je, da se prelevite v večjezičnega 'super detektiva'.

Ta doktorski študent zgodovine je prav takšen 'super detektiv'. Njegov cilj ni bil, da bi se naučil naročiti kavo v latinščini, temveč da bi lahko bral Ciceronova dela in prodrl skozi meglo tisočletne zgodovine. Nemščino in francoščino se ni učil za klepetanje, ampak zato, da bi lahko stal na ramenih velikanov in razumel najsodobnejše akademske raziskave.

Vidite, ko se cilj učenja spremeni iz 'vsakodnevne komunikacije' v 'razreševanje skrivnosti', se celotna logika učenja spremeni.

Vaš 'zakaj' določa vaše 'kako učiti'

Učna pot tega doktoranda popolno ponazarja to načelo:

• Stara grščina in latinščina: samo branje, brez govorjenja. Njegov učitelj ni učil 'Kako si?' v razredu, ampak je neposredno vzel Cezarjeve 'Galske vojne' in takoj začel analizirati slovnične strukture. Ker je bil cilj branje literature, se je celotno poučevanje vrtelo okoli tega bistva. Stare grščine se je učil leto in pol, pa ni znal niti preprostih pozdravov, vendar ga to ni oviralo pri branju tistih težkih starodavnih del.

• Nemščina in francoščina: kot 'orodje za reševanje skrivnosti'. V nemščini se je moral poglobljeno akademsko pogovarjati s svojim mentorjem in sošolci, zato je morala biti njegova nemščina odlična tako v govoru, poslušanju, branju kot pisanju. Francoščina pa je bila nujno orodje za branje ogromnih količin raziskovalnega gradiva. Ta dva jezika sta bila njegovo orožje za preživetje in boj v akademskem svetu.

Največji nauk te zgodbe je: Ne sprašujte več 'kako se dobro naučiti jezika', ampak se najprej vprašajte 'zakaj se učim'.

Ali želite razumeti francoski film brez podnapisov? Ali želite prebrati izvirni roman japonskega pisatelja? Ali pa želite komunicirati s kolegi po svetu in skupaj dokončati projekt?

Bolj ko je vaš 'zakaj' specifičen in nujen, bolj bo vaše učenje usmerjeno in motivirano. Ne boste se več obremenjevali z 'ta beseda je neuporabna', saj veste, da so vsaka beseda in vsako slovnično pravilo, ki se jih naučite, ključ do vaše 'zakladnice'.

Jezik je most, ki povezuje svet

Zanimivo je, da je ta doktorand svojo ustno angleščino izpopolnil ravno v Nemčiji.

Na njegovem raziskovalnem področju so se zbirali raziskovalci z vsega sveta, na primer iz Švedske, Brazilije in Italije. Ko so se zbrali, je angleščina postala najprimernejši skupni jezik. Prav ta resnična potreba po komunikaciji, usmerjena v reševanje problemov, je povzročila, da so se njegove angleške sposobnosti bliskovito izboljšale.

To natančno dokazuje, da je bistvo jezika povezovanje. Ne glede na to, ali gre za povezovanje starodavne modrosti ali povezovanje ljudi z različnimi kulturnimi ozadji v sodobnem času.

V današnjem globaliziranem svetu lahko vsakdo izmed nas postane takšen 'povezovalec'. Morda vam ni treba obvladati štirih ali petih jezikov kot njemu, vendar bo orodje, ki lahko kadar koli prebije komunikacijske ovire, nedvomno pripomoglo, da boste prišli dlje. Danes vam aplikacije za klepet, kot je Intent, omogočajo, da z vgrajenim AI-jem za sprotno prevajanje preprosto komunicirate z ljudmi v katerem koli kotičku sveta v njihovem maternem jeziku. To je, kot bi vaše misli opremili z 'univerzalnim prevajalnikom', kar omogoča povezovanje enostavnejše kot kdaj koli prej.

Torej, ne obravnavajte več učenja jezikov kot mučno delo.

Poiščite tisti 'zakaj', ki vam požene kri po žilah, in tisto 'skrivnost', ki jo želite razrešiti. Nato jezik uporabite kot orodje za raziskovanje in pogumno odkrivajte ta širši svet. Odkrili boste, da proces učenja ni več boleč boj, ampak potovanje odkrivanja, polno presenečenj.