Angleščino se učiš 10 let, pa še vedno ne spregovoriš?

Mnogi od nas imamo skupno "bolečo točko":

Angleščino se učimo več kot desetletje, naš besedni zaklad je večji od kogar koli, pravila slovnice pa poznamo na pamet. Ko pa srečamo tujca in želimo kaj reči, je v glavi zmeda, zardimo v obraz od napora in na koncu iztisnemo le neroden "Hello, how are you?".

Zakaj smo vložili toliko časa in truda, pa smo še vedno "nemi" pri govorjenju angleščine?

Problem ni v tem, da se ne bi dovolj trudili, ampak v tem, da smo že od začetka ubrali napačno pot.

Učenje jezika ni piflanje, ampak učenje kuhanja

Predstavljajte si, da se želite naučiti kuhati.

Kupili ste kup vrhunskih kuharic, naučili ste se na pamet "Umetnost kuhanja" in "Uvod v molekularno gastronomijo" od začetka do konca. Vsak dan ste 8 ur gledali vse kuharske oddaje, od preprostih domačih jedi do Michelinovih specialitet, in do potankosti ste poznali postopke, temperaturo in sestavine vsake jedi.

Zdaj vas vprašam: Mislite, da znate kuhati?

Seveda ne. Ker ste le "kulinarični kritik", ne pa "kuhar". V glavi imate le teorijo, nikoli pa niste zares stopili v kuhinjo in prijeli v roke kuhalnice.

Enako velja za učenje jezika.

Večina nas je "jezikovnih kritikov". Manično si zapomnimo besede (pomnimo sestavine iz receptov), preučujemo slovnico (raziskujemo kuharske teorije), vadimo poslušanje (gledamo kuharske oddaje). Mislimo, da bomo, če bomo dovolj gledali in dovolj razumeli, nekega dne seveda lahko spregovorili.

Toda to je ravno največja zabloda. Razumevanje ne pomeni, da znaš govoriti. Tako kot razumevanje recepta ne pomeni, da znaš kuhati.

"Govorjenje" in "pisanje" sta kuhanje, sta "izhod"; medtem ko sta "poslušanje" in "branje" gledanje receptov, sta "vhod". Če samo gledaš in ne delaš, boš vedno le gledalec.

Tvoj materni jezik bo zarjavel, tako kot spretnosti glavnega kuharja

To načelo velja celo za naš materni jezik.

Predstavljajte si vrhunskega kuharja sečuanske kuhinje, ki se je preselil v tujino in dvajset let pripravljal le testenine in pico. Ko se vrne v Chengdu in želi pripraviti pristno dvojno kuhano svinjino (huíguōròu), mislite, da bodo njegove spretnosti še vedno tako mojstrske kot takrat?

Zelo verjetno ne. Mogoče bo pozabil razmerje določene začimbe ali pa bo njegov občutek za temperaturo pri kuhanju oslabel.

Jezik je tudi nekakšen "mišični spomin". Če 90 % časa vsak dan uporabljaš angleščino, se bo tvoja kitajska "mišica" seveda skrčila. Ugotovil boš, da pozabljaš besede, ko pišeš, da pri govorjenju mešaš angleško slovnico, in celo za izražanje preproste misli boš potreboval veliko časa.

Zato ne mislite, da je materni jezik samoumeven. Tudi zanj moramo skrbeti, ga uporabljati in izpopolnjevati, tako kot za tuji jezik.

Postani “domači kuhar”, ne “gurman”

Mnoge ljudi prestraši že sama misel na učenje jezika, saj se zdi, da je to pot brez konca. Danes se naučiš "zdravo", jutri pa te čaka na tisoče novih besed in uporab.

Ne bojte se. Vrnite se k naši prispodobi s kuhanjem.

Če se naučiš pripraviti jajca s paradižnikom, boš rešil osnovne potrebe po hrani. To je kot obvladanje osnovnih pogovorov, ki zadostujejo za vsakodnevno komunikacijo. Napredek v tej fazi je bliskovit.

Če pa se naučiš pripraviti zelo zapleteno jed Fo Tiao Qiang, je to pika na i. Je odlična, a ne vpliva na tvoje vsakodnevno prehranjevanje. To je kot učenje naprednih besed in redkih besednih zvez, ki lahko tvoje izražanje naredijo elegantnejše, a prinaša vse manjše izboljšanje glavnih komunikacijskih spretnosti.

Zato naš cilj ni postati "kulinarični teoretik", ki pozna vse kuhinje, temveč domači kuhar, ki z lahkoto pripravi nekaj odličnih jedi. Tekoča komunikacija je veliko pomembnejša kot popolno obvladanje vsega.

Ne glejte več le receptov, stopite v kuhinjo!

Zdaj pa pravi izziv: Če še nikoli niste spregovorili, kako začeti?

Odgovor je preprost: Začnite v trenutku, ko se odločite spregovoriti.

Ne čakajte na dan, ko boste "pripravljeni". Nikoli ne boste "pripravljeni". Tako kot pri učenju kuhanja bo prva jed verjetno zažgana, a to je nepogrešljiva pot do tega, da postanete kuhar.

Ne potrebujete več teorije, ampak "kuhinjo", kjer se ne boste bali "zafrkniti" in se vam ne bo treba bati posmeha.

V preteklosti je bilo to težko. Morali ste najti potrpežljivega jezikovnega partnerja ali plačati tujega učitelja. Zdaj pa nam tehnologija ponuja odlično vadbišče.

Aplikacija za klepet, kot je Intent, je kot globalna kuhinja, odprta zate. Kadarkoli in kjerkoli lahko najdeš ljudi z vsega sveta za klepet in vadiš svoje "kuharske spretnosti". Najboljše pa je, da ima vgrajen AI prevajalnik v realnem času, tako da ko se zatakneš in se ne moreš spomniti, kako se reče kakšni besedi (sestavini), je kot glavni kuhar poleg tebe, ki ti kadar koli daje namige. Tukaj lahko pogumno delaš napake, saj je vsaka napaka napredek.

Obišči Intent zdaj in začni s svojim prvim "kuhanjem".

Ne zadovoljite se več z vlogo opazovalca.

Svet, ta bogata pojedina, te čaka, da jo okusiš in spregovoriš.